Oamaru

Vceraj so se pricele prve ure voznje po "napacni" strani. Ni tako lahko kot se slisi niti kot se vidi. Poleg vsega je pa se avtomatski menjalnik. Tako da sem se ucil prestavljati, kolikor pac prestavljas, in voziti. Prvo krizisce je slo kar uredu, drugo tudi, potem sem pa ze vozil kot pravi domacin. Tezavica nastane le pri ustavljanju, ker mi veckrat leva noga pristane na pedalu za zavoro namesto na sklopki, ker je pac ni.
No tako sva potovala po vzhodni strani juznega otoka do male obmorske vasice Akaroa, kjer sva si jo le ogledala in sla v trgovinico po "fasngo". Si predstavljate, v nabavo v Novo Zelandijo. Se kar dober slis. No, tam sva malo pomalcala, se vrnila skoraj do Christchurcha in nato nadaljevala skozi Timaru do Oamara. Tu sva nasla hostel v neki zanimivi vili in dobila zakonsko posteljo v sobi se z nekaterimi popotniki.
Ura je bila ze kr pozna in povedali so nama, da se pricnejo pingvini premikati v svoja bivalisca. in odpujsala sva na obalo. Lejga zlomka, res so bili tam. Majhni in veliki pingvini so se priceli premikati in prav nic se nebojijo. Malo sva jih poslikala in jima dala mir da so sli lahko spak kakor tudi midva.