klikni za povečavo
petek, 21. december 2007
Wanaka
No, pa sva spet na vezi. Med tem casom sva obdelala ze, kar lep kos juznega otoka in sicer, prisla sva do konca (sveta?). Od Oamare sva krenila proti jugu, proti Catlin forests. Nic posebna pokrajin, zelena, ovce, krave, ovce "bjeli put", ovce, pol pa nekej slapov(nasi so lepsi), pa siroke delte. Na tem delu sva nameravala it na kako turo in tudi tu prespat. Pa naju ni prepricalo (dez), tako, da sva nadaljevala pot proti jugu. Pri Dunidnu sva si hotela ogledat se nekaj morske faune, zato sva se odpeljala na polotocek in nisva vidla nc zivalc, sva pa uzivala na precudoviti pacifiski obali (slika). alo juzneje sva imela malo vec srece saj sva na obali naletela na pozirajocega pingvina. Prou nastavljal se je objektivom, mi (se ostali turisti) pa se ga nismo mogl navelicat gledat. Zvecer sva se zasidrala v starem pristaniscu malo pred najjuznejso tocko Bluff. Ker sva ze od samega zacetka brez plinske bombice (gorilnik imava:)!, pa nimajo nasih bombic) sva si privoscila vecerjo v Irskem Pubu. Koncno nekej normalne hrane (srnin golaz s pire krompirjem). Tle majo vecinoma azijsko hrano,ki pa nama ne sede najbolj.
Ob obali na razgledni tocki sva se ukampirala in prespala v avtu. Prou fajn je blo. Avto je glih prou velik, no, za me. Ales mora pa po diagonali spat. Ampak se da. Naslednji dan sva se prebudila v soncno, no deloma soncno jutro, obkrozena z raznovrstnimi pticami. Pol sva si sla pogledat to najjuznejso tocko (na sliki) pa se razgled na mesto Bluff in krenila dalje proti NW. Pot naju je vodila po zeleni pokrajini polni ovc, krav in damjakov. Ales se ves cas sprasuje kje so ti ljudje, ki imajo to zivino in te kmetijske povrsine. In res ni nikjer nobenga videt, razen ce so pomesani med vso to zivino. Pa se to je zanimivo, na vecjih razdaljah, ko ni nikjer nobene hise, le travniki in zivina so nekaj km pred kakim krajem ze znaki, za solski avtobus. Ne vem ali jih dnevno vozijo na tako dolge izlete, al kam jih peljejo.? Drugac pa je se kar nekaj zanimivih prometnih znakov, ki jih pri nas ni videt.
Okrog poldan sva prispela v mesto Te Annu. Recimo, da je tko kot nas Bohinj, sam mal vecji. Na info tocki sva si pogledala, kaj je za videt in se napotila proti Milford Sound-u -fjordom naproti. Med potjo je blo se vec zanimivih tock (slapovi, jezerca, reke,..), ampak najlepsi del pa je bil fjord Milford. Pa se vreme je bilo krasno. Tam imajo zelo pestro ponudbo (ogled z letala, helikopterja in ladje) ogledov. Midva sva se zelo hitro odlocila (kar ni v moji navadi), da si greva pogledat fjorde in ledenik s helikopterja. Ampak nama ni uspelo. Vsepovsod (vodici) pisejo, da ni priporocljivo hodit prezgodaj na pot proti fjordom, da je guzva. In midva se tega drzala in zato ostala brez tako zeljene avanture. V helikopter vzamejo tri potnike (da je ekonomska racunica) in nama je falil eden, ki ga ni bilo moc najt. ZAL! :(
Pa sva se vsa razocarana ( pa ne nad naravo) vrnila nazaj v Te Annu (ker tam se pac naprej ne da). Prespala sva kar na parkiriscu ob obali jezera, seveda v avtu. V okviru jutranje telovadbe sva naredila se en obhod okrog jezera (pa ne cel ) in nato odrinila proti severu. Ustavila sva se v Queenstownu, mestu kjer sprica adrenalin vse povsod. No, midva vseeno nisva podlegla tem zadevam, zato sva si raje ogledala mesto z vrha (neadrenalinsko). Z gondolo sva se popeljala na hrib in uzivala ob cudovitem razgledu. Poblize pa sva si ogledala junake, ki so skocili z elastiko med smreke. Dost adrenalina za naju.
Nadaljevala sva pot proti severu in prispela v Wanako od kjer se javljava. Tu je pa res lepo. Se mi zdi, da sva kar pravo pot ubrala (vse je vedno lepse). Tokrat sva se res ukampirala v kampu in tudi prespala bova v sotoru, saj so tu temperature poletne. Eni se celo kopajo v jezeru (malo pa vseeno pretiravajo). Jaz sem u glavnem v Tevah, tako da je toplo. Aja, se glede kampa: ta je mal drugacen kot smo jih vajeni pr nas. Ima kuhinjo(s pecico mikrovalovno,hladilniki,..), jedilnico, pralnico, pa vse je zelo cisto, skratka res je fajn. Ampaj jutri morava ze naprej, ker sva si tokrat rezervirala hostel na obmocju ledenikov. Toliko za sedaj.
Ob obali na razgledni tocki sva se ukampirala in prespala v avtu. Prou fajn je blo. Avto je glih prou velik, no, za me. Ales mora pa po diagonali spat. Ampak se da. Naslednji dan sva se prebudila v soncno, no deloma soncno jutro, obkrozena z raznovrstnimi pticami. Pol sva si sla pogledat to najjuznejso tocko (na sliki) pa se razgled na mesto Bluff in krenila dalje proti NW. Pot naju je vodila po zeleni pokrajini polni ovc, krav in damjakov. Ales se ves cas sprasuje kje so ti ljudje, ki imajo to zivino in te kmetijske povrsine. In res ni nikjer nobenga videt, razen ce so pomesani med vso to zivino. Pa se to je zanimivo, na vecjih razdaljah, ko ni nikjer nobene hise, le travniki in zivina so nekaj km pred kakim krajem ze znaki, za solski avtobus. Ne vem ali jih dnevno vozijo na tako dolge izlete, al kam jih peljejo.? Drugac pa je se kar nekaj zanimivih prometnih znakov, ki jih pri nas ni videt.
Okrog poldan sva prispela v mesto Te Annu. Recimo, da je tko kot nas Bohinj, sam mal vecji. Na info tocki sva si pogledala, kaj je za videt in se napotila proti Milford Sound-u -fjordom naproti. Med potjo je blo se vec zanimivih tock (slapovi, jezerca, reke,..), ampak najlepsi del pa je bil fjord Milford. Pa se vreme je bilo krasno. Tam imajo zelo pestro ponudbo (ogled z letala, helikopterja in ladje) ogledov. Midva sva se zelo hitro odlocila (kar ni v moji navadi), da si greva pogledat fjorde in ledenik s helikopterja. Ampak nama ni uspelo. Vsepovsod (vodici) pisejo, da ni priporocljivo hodit prezgodaj na pot proti fjordom, da je guzva. In midva se tega drzala in zato ostala brez tako zeljene avanture. V helikopter vzamejo tri potnike (da je ekonomska racunica) in nama je falil eden, ki ga ni bilo moc najt. ZAL! :(
Pa sva se vsa razocarana ( pa ne nad naravo) vrnila nazaj v Te Annu (ker tam se pac naprej ne da). Prespala sva kar na parkiriscu ob obali jezera, seveda v avtu. V okviru jutranje telovadbe sva naredila se en obhod okrog jezera (pa ne cel ) in nato odrinila proti severu. Ustavila sva se v Queenstownu, mestu kjer sprica adrenalin vse povsod. No, midva vseeno nisva podlegla tem zadevam, zato sva si raje ogledala mesto z vrha (neadrenalinsko). Z gondolo sva se popeljala na hrib in uzivala ob cudovitem razgledu. Poblize pa sva si ogledala junake, ki so skocili z elastiko med smreke. Dost adrenalina za naju.
Nadaljevala sva pot proti severu in prispela v Wanako od kjer se javljava. Tu je pa res lepo. Se mi zdi, da sva kar pravo pot ubrala (vse je vedno lepse). Tokrat sva se res ukampirala v kampu in tudi prespala bova v sotoru, saj so tu temperature poletne. Eni se celo kopajo v jezeru (malo pa vseeno pretiravajo). Jaz sem u glavnem v Tevah, tako da je toplo. Aja, se glede kampa: ta je mal drugacen kot smo jih vajeni pr nas. Ima kuhinjo(s pecico mikrovalovno,hladilniki,..), jedilnico, pralnico, pa vse je zelo cisto, skratka res je fajn. Ampaj jutri morava ze naprej, ker sva si tokrat rezervirala hostel na obmocju ledenikov. Toliko za sedaj.
Naročite se na:
Objave (Atom)