Auckland 8.-10.1.08

Na poti v Auckland sva si zazelela dezja. Do sedaj sva imela kar lepo vreme. Ce ga pa ni bilo ob najinem prihodu, sva ga bila delezna pa ob odhodu. Kot, da bi midva s seboj sonce vozila, ravno tak obcutek sva dobila. Zakaj sva si zazelela dez? Kej je bil najin avto tako umazan, da bi ga morala oprat, pa bi ceneje skoz prisla, ce bi ga nama dez opral. Kajti 8.1. sva ga morala vrnit. Se pred tem sva se zapeljala do letalisca, da sva potrdila let, pa v hostel sva odpeljala vso kramo, ki sva jo navlekla v avto (in ni je bilo malo).
Malo sva bila v skrbeh, da nama bodo se akumulator zaracunali, ali pa asistenco, pa ni blo nic. En stric, ki je prevzel avto sploh ni pogledal kaksen je, niti za podpisat nama ni nic dal. Zapeljal naju je do busa in cao. Midva pa sploh ne veva, ce sva pravemu avto oddala, oz. nimava nobenega potrdila, da sva ga vrnila. Pa naju do sedaj ni se nihce klical.
Drugac pa tukaj tukaj dela veliko starejsih ljudi- upokojenih in so malo zmedeni.

Sedaj bova pocasi zakljucila najino medeno potepanje po NZ in odletela domov.

Coromandel 2-6.1.08

Iz Turange sva krenila proti polotoku Coromandel. Prvo nos sva prespala kar na enem od parkirisc, kjer se nama je pridruzilo se nekaj kamperjev. Se dobro, da nisva bila sama, kajti zjutraj je dal avto vedeti, da zares potrebuje nov akumulator. Pa se je spet nasel en dober clovek, ki nama ga je pomagal ozivet. V najblizjem kraju sva poklicala asistenco, da nama pripelje nov akumulator. Najprej so hotel, da jim najprej placava, da bodo prisli pogledat, kaj je v resnici narobe, pa sem jih uspela prepricat, da nimajo kej za gledat, ce pa so nama ze na zacetku povedali da je slab akumulator. Splacalo se je malo razburit, kajti cez pol ure je bil mehanik ze pri avtu, midva pa na kavi, tako da naju je klical, da naj pohitiva. Avto so zrihtal, midva pa dalje proti Coromandlu, ki ga nama je priporocila gospa iz Taupa. Malo sva bila skepticna, da bo res kaj za videt, saj je rekla, da je "samo" narava tako lepa tukaj, drugih posebnosti da ni. Sva pac zahtevna turista. Narava je na case res podobna nasi in nama ni tako zelo posebna.
No, pa sva le odkrila nekaj cesar pri nas ni. Plazo z vrocimi vrelci. Ko sva prisla tja, se je na parih kvadratnih metrih trlo ljudi z lopatkami. Pa sva si sla malo poblize pogledat. Vsi so Nekaj casa na enem mestu prestopali nato pa so si zaceli kopat svoje bazencke. Midva sva namocila noge v opuscene bazene, pa nisva nic cutila. Pa sva se vseeno nekaj casa sedela na plazi in jih opazovala. Koncno sva zagledala, da se iz enega bazencka kadi. Pa sva sla blizje in probala ter ugotovila, da je voda res vroca. Ko sva hodila malo naokrog, pa sva tudi midva odkrila toplo vodo :). Pa sva se midva malo globlje zabredla in je blo tako vroce v mivki, da bi se skoraj opekla. Koncno neki zanimivega. Preostali del Coromandla pa ni bil nic posebnega, se plaze niso tako lepe kot na karticah. Ljudje pa le brodijo po vodi do kolen, le otroci v neoprenih so malo bol pogumni.

Turanga

ta pogumen je skocilena je pa raje pozirala

Se zadnaja postojanka, kjer sva si zelela videt dilfine. Takoj ko sva prispela v Turango sva sla rezervirat "ekskurzijo" z ogledom delfinov. Ze takoj so nama povedali, da ni nujno, da jih bomo vidl, ker pac odcofotajo kamor jim pase. Prenocisce sva si nasla v kampu in komaj pricakala jutro. In za lepsi dan, se nama je pokvaru avto. Akumulator je crknu! To sva ze cel cas cakala, ampak glih tist dan, ko ne bi blo treba, ko se nama je ze tako mudilo. Pa so se nasl dobri ljudje in so nama hitro priskocili na pomoc, tako da sva se ujela najin katamaran. Dan je bil krasen, vetra ravno prav za jadrat, skratka uzivala sva na morju, poleg se sedmih potnikov in dveh clanov posadke. Po treh urah plovbe se kar nismo zagledal nobenih delfinov in kapitan se je odlocil, da se bomo zasidrali v enem zalivu. Jst sem ze upala, da ma kje skritega "aduta" pa nam je pnudil le neopren, pa kajak, pa smo se sli mal razgibavat po zalivcku. Ales je bil celu tako pogumen, da je sel zaplavat. Temperatura vode je bila namrec le 18°C, pa se klobuki so plaval okrog. Po eni uri vodnih aktivnosti smo odpluli nazaj. Morje je postalo bolj razburkano, tako, da je bila se voznja malo bolj adrenalinska. To je bilo pa tudi vse od tistega dne. Delfine smo si lahko pogledal pa samo na slikcah. Ampak, kljub vsemu je bil za nama lep dan. Pa se avto nama je uzgal.

Taupo- Rotorua 2008

Novo leto sva prezivela. Ni bilo ravno bucno in euforicno, ampak po svoje zanimivo. Zvecer sva sla v mesto pogledat kaksna je scena in se odlocila za lokal ob obali, kjer je bila fajn muzika(ne v zivo) in ne prevec guzva. V nekaterih lokalih, kao diskacih, je blo polno mladine in malo prevec divje za naju. Mal se nama pa tud ze emso pozna. V "najinem" lokalcku je blo prou lustn. Za mizo se nama je vsake toliko casa pridruzila en prou fletna gospa, ki naju je malo zaslisevala o najinem potovanju, pa povedala kaj naj greva se pogledat, na koncu sva jo pa se naucila kako se po nase vosci za novo leto. Pol je pa vsa vesela svojim kolegom voscila kar v Slovenscini. Tud ognejemet so pripravil, ampak po pravici povedano, niti ne vem kako je zgledal. Sva mela toliko dela s slikanjem, da ga nisem dobr vidla, na slikah ap tud ni najbolj uspel. Tako, je ce hoces vse ovekovecit, pa ti ne rata zmerej. Okrog treh sva pripesacila v hostel, kje je bilo vse mirno. Sva mislila, da bova tam nadaljevala, pa je blo vse mrtvo. V hostlu so imeli bar, ki pa ni bil aktualen. (Alkohl si lahko pa tud sam tam narocil, drugac ga pa nisi smel met v sobi ali jedilnici. Pa tudi v mestu je bilo prepovedano popivanje po ulicah ali na obali.) Ja, nic drugega nama ni preostalo kot to da greva spat.

Rotorua 1.1.08

Naslednje jutro pa sva sla v Rotoruo- mesto kjer se vse kadi in smrdi po gnilih jajcih. Pogledat sva si sla maorsko vas in se seznanila z njihovim zivljenjem. Zanimivo, predvsem pa smrdece. Alesu je bil najbolj vsec maorski koncert, men tud ampak sem se mal ze navelicala njihovih pesmi, ker jih kar naprej poslusava v avtu. V avtu imava namrec na razpolago dva CD-ja: zbirek bozicno novoletnih ter zbirek NZ hitov. No, uglavnem po Maorskem uvodu sva si pogledala mestece Rotorua, ki je sicer zelo prijetno, a bilo je kot da bi vse pregnali- prazno. Za prenocisce sva si zbrala neko parkirisce ob jezeru, kjer "bogatuni" vozijo svoje colne namakat. Midva sva se spravla v en kot in odspala nocno izmeno.