Na poti v Auckland sva si zazelela dezja. Do sedaj sva imela kar lepo vreme. Ce ga pa ni bilo ob najinem prihodu, sva ga bila delezna pa ob odhodu. Kot, da bi midva s seboj sonce vozila, ravno tak obcutek sva dobila. Zakaj sva si zazelela dez? Kej je bil najin avto tako umazan, da bi ga morala oprat, pa bi ceneje skoz prisla, ce bi ga nama dez opral. Kajti 8.1. sva ga morala vrnit. Se pred tem sva se zapeljala do letalisca, da sva potrdila let, pa v hostel sva odpeljala vso kramo, ki sva jo navlekla v avto (in ni je bilo malo).
Malo sva bila v skrbeh, da nama bodo se akumulator zaracunali, ali pa asistenco, pa ni blo nic. En stric, ki je prevzel avto sploh ni pogledal kaksen je, niti za podpisat nama ni nic dal. Zapeljal naju je do busa in cao. Midva pa sploh ne veva, ce sva pravemu avto oddala, oz. nimava nobenega potrdila, da sva ga vrnila. Pa naju do sedaj ni se nihce klical.
Drugac pa tukaj tukaj dela veliko starejsih ljudi- upokojenih in so malo zmedeni.
Sedaj bova pocasi zakljucila najino medeno potepanje po NZ in odletela domov.
sreda, 9. januar 2008
Coromandel 2-6.1.08
Iz Turange sva krenila proti polotoku Coromandel. Prvo nos sva prespala kar na enem od parkirisc, kjer se nama je pridruzilo se nekaj kamperjev. Se dobro, da nisva bila sama, kajti zjutraj je dal avto vedeti, da zares potrebuje nov akumulator. Pa se je spet nasel en dober clovek, ki nama ga je pomagal ozivet. V najblizjem kraju sva poklicala asistenco, da nama pripelje nov akumulator. Najprej so hotel, da jim najprej placava, da bodo prisli pogledat, kaj je v resnici narobe, pa sem jih uspela prepricat, da nimajo kej za gledat, ce pa so nama ze na zacetku povedali da je slab akumulator. Splacalo se je malo razburit, kajti cez pol ure je bil mehanik ze pri avtu, midva pa na kavi, tako da naju je klical, da naj pohitiva. Avto so zrihtal, midva pa dalje proti Coromandlu, ki ga nama je priporocila gospa iz Taupa. Malo sva bila skepticna, da bo res kaj za videt, saj je rekla, da je "samo" narava tako lepa tukaj, drugih posebnosti da ni. Sva pac zahtevna turista. Narava je na case res podobna nasi in nama ni tako zelo posebna.
No, pa sva le odkrila nekaj cesar pri nas ni. Plazo z vrocimi vrelci. Ko sva prisla tja, se je na parih kvadratnih metrih trlo ljudi z lopatkami. Pa sva si sla malo poblize pogledat. Vsi so Nekaj casa na enem mestu prestopali nato pa so si zaceli kopat svoje bazencke. Midva sva namocila noge v opuscene bazene, pa nisva nic cutila. Pa sva se vseeno nekaj casa sedela na plazi in jih opazovala. Koncno sva zagledala, da se iz enega bazencka kadi. Pa sva sla blizje in probala ter ugotovila, da je voda res vroca. Ko sva hodila malo naokrog, pa sva tudi midva odkrila toplo vodo :). Pa sva se midva malo globlje zabredla in je blo tako vroce v mivki, da bi se skoraj opekla. Koncno neki zanimivega. Preostali del Coromandla pa ni bil nic posebnega, se plaze niso tako lepe kot na karticah. Ljudje pa le brodijo po vodi do kolen, le otroci v neoprenih so malo bol pogumni.
No, pa sva le odkrila nekaj cesar pri nas ni. Plazo z vrocimi vrelci. Ko sva prisla tja, se je na parih kvadratnih metrih trlo ljudi z lopatkami. Pa sva si sla malo poblize pogledat. Vsi so Nekaj casa na enem mestu prestopali nato pa so si zaceli kopat svoje bazencke. Midva sva namocila noge v opuscene bazene, pa nisva nic cutila. Pa sva se vseeno nekaj casa sedela na plazi in jih opazovala. Koncno sva zagledala, da se iz enega bazencka kadi. Pa sva sla blizje in probala ter ugotovila, da je voda res vroca. Ko sva hodila malo naokrog, pa sva tudi midva odkrila toplo vodo :). Pa sva se midva malo globlje zabredla in je blo tako vroce v mivki, da bi se skoraj opekla. Koncno neki zanimivega. Preostali del Coromandla pa ni bil nic posebnega, se plaze niso tako lepe kot na karticah. Ljudje pa le brodijo po vodi do kolen, le otroci v neoprenih so malo bol pogumni.
Naročite se na:
Objave (Atom)